Samozavest je del naše samopodobe. Samopodoba pa je celota predstav, stališč, prepričanj, lastnosti in vtisov o samem sebi. Zajema vprašanja, kot so: Kakšna sem? Kot oseba, kot sodelovka, prijateljica, partnerka, mama, žena, hči? Kakšne so moje vrednoste in lastnosti? Je kot nekakšen ocenjevalec nas samih.
Samozavest pomeni najprej zavedanje samega sebe, svojih misli, občutkov, počutja in odzivov v vsakodnevnih situacijah.
Hkrati pa je samozavest zaupanje vase. Ali se zavedaš svojih potencijalov in kvalitet? Da samega/samo sebe poznš toliko, da veš, katere lastnosti in sposobnosti na različnih področjih v življenju ti prinašajo prijetne občutke, kot so izpolnjenost, zadovoljstvo, sreča, lahkotnost, nasmeh na obraz. In po drugi strani, da se zavedaš, kaj je tisto, kar ti poraja dvome o sebi in drugih, zaradi česa te je strah zavrnitve, neuspeha, bolečine ter kaj ti predstavlja skrbi, žalost in strahove.
Zato je ključnega pomena, da raziskuješ od kje prijajajo ti strahovi, da se soočaš z njimi, jih sprejmeš, spoštuješ in jih korak za korakom z drugačnim načinom razmišljanja in delovanja spremeniš.
To bo povečajo tvojo samozavest in ti povrnilo moč in voljo do življenja.
↓
Zate sem pripravila 3 meditacije, ki ti bodo pri tem pomagale:
↓
Meditacija opazovanja misli
Meditacija na goro
Meditacija JAZ SEM
Priporočilo: Ob poslušanje meditacije naj ima tvoj telefon ali računalnik izklopljen internet (zaradi savenja).
In še nekaj besed o tvojemu umu in meditaciji
Ko začneš vaditi opazovanje uma, je normalno, da se misli porajajo vsakih nekaj sekund. Naši možgani so ustvarjeni za razmišljanje.
Zavedaj se, da se je ta miselna aktivnost s pogojevanjem razvijala več let, in potrebno bo kar nekaj časa, da izzveni, se um umiri. Sprejmi svoj um in ne bori se z njim. Bodi potrpežljiva in ne obupaj.
Vse izkušnje, ki si jih kadarkoli imel/a v življenju, so se plast za plastjo nalagale skozi odnose, delo, izobraževanje, vero, okolje, v katerem si živel/a. Um je razvil razvado (navado), da zna misliti, ne zna pa misli upočasniti oziroma se ne vezati na njih.
Ko boš začel/a meditirati, naj te misli, ki se bodo brez dvoma pojavljale, ne odvrnejo, da nadaljuješ. To je čisto normalen proces, skozi katerega gremo vsi.
Z redno prakso vodene meditacije se bo um postopoma navadil upočasniti.
Veliko ljudi med meditacijo prehitro obupa, ko ugotovijo, da to ni bližnjica do rešitve. Potreben je čas in spodbujam te, da si ga vzameš.
Vzemi meditacijo kot vajo, brez posebnega pričakovanja ali cilja. Tvoj namen meditiranja naj bo zavedanje delovanja uma, opazovanje lastnih misli in preprosta vaja prisotnosti. Misli bodo prihajale in odhajale. Tako deluje človeški um. Vsakokrat, ko jih opaziš, samo nežno preusmeri pozornost na moje besede, ki te usmerjajo k določeni miselni dejavnosti ali nedejavnosti, odvisno od izbrane meditacije.
Naučil/a se boš ločiti med uporabnimi mislimi in nepotrebnimi.
Večino časa si živel/a ujeta v svoji glavi, na avtopilotu, ne da bi se zavedal/a svojih misli, dejanj. Tako aktiven um je zmanjševal tvojo osredotočenost in posledično velikokrat izčrpal telo.
Kako začeti meditirati:
Najprimernejši čas za meditacijo je sončni vzhod ali zahod. Vedno pa upoštevaj, da jo je bolje narediti kadarkoli v dnevu kot pa ne. Izberi čas, ko imaš največji mir. Izberi primeren prostor, kjer boš meditiral/a. To je lahko posebna soba, del sobe ali le manjši kotiček, ki bo rezerviran za do dejavnost. Naj bo prostor prezračen in urejen. Če je poleg tebe še kdo prisoten v domu ga prosi, da te za časa meditacije ne moti. Izklopi telefon in računalnik ter odstrani vse ostale motilce. Pri meditaciji sediš na bolsterju, meditacijski pručki ali na stolu, pomembno je, da ti je udobno in da je med meditacijo tvoja hrbtenica vzravnana. Če meditacijo izvajaš leže naj podlaga ne bo premehka. Bolj kot sama dolžina meditacije, je pomembna kvaliteta kar pomeni, da ostajaš med meditacijo budeni/na in prisotneni/na ter se ne kritiziraš ali sodiš in ne vežeš na rezultat.