V življenju gre vedno za iskanje ravnovesja. Predstavljajte si vrvohodca v cirkusu. Njegov namen je uspešno priti z enega konca vrvi na drugega. Vsak korak je zanj poseben izziv.

In v življenju je podobno. Skozi različne življensjke izkušnje želimo stremeti k ohranjanju ravnovesja na vseh področjih.

Če katerokoli področje našega življenja od nas zahteva preveč energije, sčasoma zagotovo začnejo trpeti druga področja. In to nas velikokrat vrže iz tira in občutek dobimo, da smo se v življenju zataknili. Zato je zelo pomembno, da se soočamo s področji, ki nam jemljejo preveč energije in vanje vnesemo spremembe, ki so potrebne za to, da se v našem življenju spet vzpostavi želeno ravnovesje in s tem boljše psiho-fizično počutje.

Pomembno je, da razumemo, da moramo to pot prehoditi sami, pri tem pa nam drugi lahko le pomagajo in so nam v oporo. Nihče ne more misliti, dihati, čutiti, videti, izkusiti ali ljubiti namesto nas. Od nas je odvisno, kako bomo uravnovesili vsa področja svojega življenja.

Pri tem ti bodo pomagale naslednje tri meditacije:

Meditacija notranji smehljaj

Meditacija na svetlobo

Meditacija izmenični dih

Priporočilo: Ob poslušanje meditacije naj ima tvoj telefon ali računalnik izklopljen internet (zaradi savenja).

dih

In še nekaj besed o tvojemu umu in meditaciji

Online joga Maja Kenda

Ko začneš vaditi opazovanje uma, je normalno, da se misli porajajo vsakih nekaj sekund. Naši možgani so ustvarjeni za razmišljanje.
Zavedaj se, da se je ta miselna aktivnost s pogojevanjem razvijala več let, in potrebno bo kar nekaj časa, da izzveni, se um umiri. Sprejmi svoj um in ne bori se z njim. Bodi potrpežljiva in ne obupaj.

Vse izkušnje, ki si jih kadarkoli imel/a v življenju, so se plast za plastjo nalagale skozi odnose, delo, izobraževanje, vero, okolje, v katerem si živel/a. Um je razvil razvado (navado), da zna misliti, ne zna pa misli upočasniti oziroma se ne vezati na njih.

Ko boš začel/a meditirati, naj te misli, ki se bodo brez dvoma pojavljale, ne odvrnejo, da nadaljuješ. To je čisto normalen proces, skozi katerega gremo vsi.
Z redno prakso vodene meditacije se bo um postopoma navadil upočasniti.
Veliko ljudi med meditacijo prehitro obupa, ko ugotovijo, da to ni bližnjica do rešitve. Potreben je čas in spodbujam te, da si ga vzameš.

Vzemi meditacijo kot vajo, brez posebnega pričakovanja ali cilja. Tvoj namen meditiranja naj bo zavedanje delovanja uma, opazovanje lastnih misli in preprosta vaja prisotnosti. Misli bodo prihajale in odhajale. Tako deluje človeški um. Vsakokrat, ko jih opaziš, samo nežno preusmeri pozornost na moje besede, ki te usmerjajo k določeni miselni dejavnosti ali nedejavnosti, odvisno od izbrane meditacije.

Naučil/a se boš ločiti med uporabnimi mislimi in nepotrebnimi.
Večino časa si živel/a ujeta v svoji glavi, na avtopilotu, ne da bi se zavedal/a svojih misli, dejanj. Tako aktiven um je zmanjševal tvojo osredotočenost in posledično velikokrat izčrpal telo.

Kako začeti meditirati:

Najprimernejši čas za meditacijo je sončni vzhod ali zahod. Vedno pa upoštevaj, da jo je bolje narediti kadarkoli v dnevu kot pa ne. Izberi čas, ko imaš največji mir. Izberi primeren prostor, kjer boš meditiral/a. To je lahko posebna soba, del sobe ali le manjši kotiček, ki bo rezerviran za do dejavnost. Naj bo prostor prezračen in urejen. Če je poleg tebe še kdo prisoten v domu ga prosi, da te za časa meditacije ne moti. Izklopi telefon in računalnik ter odstrani vse ostale motilce. Pri meditaciji sediš na bolsterju, meditacijski pručki ali na stolu, pomembno je, da ti je udobno in da je med meditacijo tvoja hrbtenica vzravnana. Če meditacijo izvajaš leže naj podlaga ne bo premehka. Bolj kot sama dolžina meditacije, je pomembna kvaliteta kar pomeni, da ostajaš med meditacijo budeni/na in prisotneni/na ter se ne kritiziraš ali sodiš in ne vežeš na rezultat.

Meditacija naj postane tvoja prijetna spremljevalka, tvoje sidrišče, ne samo v času vodene meditacije, temveč jo vnesi v vsakdan.

Brezplačni posvet