NA KAJ PA TI ČAKAŠ?

PRIČAKOVANJA NAM VELIKOKRAT POVZROČIJO TENZIJO IN VODIJO V STRES

Spominjam se, kako sem čakala, da zaključim partnersi odnos in lejga zlomka sedaj se zalotim, da čakam na novi odnos?

Ljudnje smo res zanimivi. Velikokrat smo v pričakovanju nečesa in če to počnemo konstantno zgubljamo trenutke tukaj in zdaj. Ne živimo polno sedanjega trenutka ampak smo usmerjeni v prihodnost.
In tako zamujamo marsikaj. Morda prelep sončni zahod ali prijeten čas s prijateljem, morda si zaradi pričakovanja zapiramo vrata mnogim izkušnjam, hkrati pa smo zaradi tega veliko bolj pod stresom.

Ker smo tako močno v pričakovanju nečesa nas to lahko začne obremenjevati, frustrirati, načenja našo potrpežljivost, morda tudi zaupanje.

Ko se zalotiš, da te neko pričakovanje spravlja pod stres ali ti razblinja sedanjost, se za trenutek ustavi, prekini tok teh misli. Pozornost usmeri v dih ali kakšen predmet pred seboj. Premakni se v sedanji trenutek in se zahvalI, da ga čutiš (trenutek), da ga živiš, da ti je dan. Meni to pomaga, da tisto kar pričakujem pogledam iz distance (razdalje). Pomaga, da rahlo tenzijo, ki spremlja to pričakovanje sprostim, da se osvobodim ideje kdaj bi nekaj moralo biti…
In ko to naredim znova in znova se tisto težko pričakovanje spremeni v radovedno opazovanje.

Razumeš?

Zamenjaš ploščo v glavi.

Torej si ne dodajaš teže ampak dodajaš lahkotnost.

Radovedno opazovanje me dela živo, mi večkrat pripelje nasmeh na obraz, me bolj omehča in na ta način gradim tudi globlje zaupanje v življenje. Iz tega stanja po svojih najboljših močeh delam korake v smeri željenega. Naredim, kar je v moji moči, na kar lahko vplivam in nato si rečem: No življenje le kako se bo to odvilo. Le kaj mi pripravljaš tokrat.

Ker saj vemo, VEDNO SMO OB PRAVEM ČASU, NA PRAVEM MESTU.

Pričakovanja naj vas delajo živa, naj nas polnijo in ne izčrpavajo.

Maja