S teboj delim mojo karanteno, da ti prepoznaš kaj tebi tvoja prinaša. A iskala bova vrednosti ne pomanjkljivosti. Si za?

Iskreni zapis moje karantene izpred 12 let

Imela sem stanovanje, službo, partnerja, vsa zavarovanja, vsa najmočnejša čistila s katerimi sem vsak petek čistila kopalnico, kozmetična torbica je bila polna a nisem bila zadovoljna, nekaj je manjkalo, nekaj ni bilo ok. Kaj pa? Takrat nisem vedela.

Moja duša se je želela osvoboditi, polno zadihati, se izraziti. In sem ji prisluhnila. Zame je imelo življenje res posebne načrte 🙂

Spoznala sem, da to kar govorijo drugi, sistem, ni nujno resnično, ni nujno najboljše zame.

Zamenjala sem okolje, pustila vse, odšla živeti v malo leseno hiško sredi ničesar. Prekinila vsa zavarovanja, si začela izdelovati svoje kreme, mila, nabirati hrano. Počasi sem se navadila biti veliko sama s seboj, narava je postala moja dobra prijateljica.

Danes pri zajtrku sem dojela, da sem se pred približno 12 leti sama odločila za karanteno (ena vrsta karantene), katera me je pripravila, da danes ostajam pozitivna, me ni strah, če bom ponovno eno obdobje živela skromno, da sem odmaknjena od vsakdanjosti, da je prišel čas soočanja z strahovi, ranami, ki so v meni. Zdaj je čas.

Spominjam se tistih časov, ko sem bila veliko sama. Uf kaj vse je prišlo iz moje notranjosti. Razna prepričanja, ki so mi onemogočala, da živim sproščeno, pristno. Začela sem si postavljati vprašanja. Ali je to res v kar verjamem že toliko let? Ali je res, da si ne zaslužim, ali je res, da ne morem imeti svojega mnenja, ali je res, da ne morem čutiti…

Toda vprašanja so odlično orodje, da najdemo iskreni odgovor. Ne bojmo se vprašanj. Naj nam bodo izziv, da se bolje spoznamo. Da uvidimo kaj si ne želimo in nato spoznamo kaj pa je tisto kar si želimo, kaj resonira z nami.

Ne zdi se mi nič novega, kar se zdaj dogaja v državi, svetu. Pa saj to počnejo že letaaaaaaa, morda zdaj malo bolj intenzivno, morda se mi zdaj bolj odzivamo, ker smo ozaveščeni.

Včeraj sem ponovno ležala na zemlji, psica Mida je bila poleg mene, sonce je grelo moj obraz. Hvaležna sem bila, ker imam čas. Podarjeni čas, ki me je ustavil. Ustavil se sprašuješ? Ko pa sem tako aktivna vsak dan z objavami, z deljenjem vsebin za kvalitetnejše zdravje in življenje.

Karantena mi je dala dozo ustvarjalne energije in prepustim se ji. Ustvarjalna energija je prežeta z življenjsko silo, ki polni, ki daje, ki osrečuje.

Kaj pa zaslužek? Dobim povrnjeno nazaj? V vseh teh letih samoraziskovanja sem spoznala, vem, da je zame poskrbljeno, če sem povezana s to silo, z ustvarjalno energijo. Če delujem in se ne ustavim, zaspim in jamram. Definitivno ne zaslužim toliko kot sem še prejšnji mesec ampak to je lajf. Nič ni stalno in to me je narava naučila.

Delujem s srcem in strastjo naprej. Toliko novih prijetnih ljudi sem spoznala v času karantene. Toliko novih sodelovanj in ravno danes se bo eno odvilo. V sodelovanju z zavodom Primorske podjetnice bom imela danes zvečer ob 20 uri brezplačno delavnico Ohranjanje ženske vitalnosti.

Zgodbe vseh nas nas bogatijo, motivirajo, se preko njih spreminjamo.

Dih center prisotnosti