Hrupna Indija me je spodbudila, da se ustavim, usedem in meditiram

Hrup zunaj in znotraj mene je bil tako močen, da sem potrebovala nekaj, da me umiri in sprosti. 

Že dlje časa sem si želela sama oditi na potovanje. Da se odmaknem od vsakdanjih obveznosti, si odgovorim na določena vprašanja, sebe in svet bolje spoznam.

Odločila sem se za 3 mesečno potovanje v Indijo. Načrt je bil, da se za 1,5 meseca ustavim v Aurovillu, kraj katerega toplo priporočam in 1,5 meseca potujem naokoli, obiščem različne kraje, svetišča. To je bilo moje prvo daljše samostojno potovanje, katerega sem se zelo veselila. Pred odhodom sem bila deležna številnih zaskrbljujočih mnenj, ki pa me niso odvrnila od poleta v daljno vzhodno deželo, tako drugačno od naše.

V tistem času sem v Sloveniji živela odmaknjena od mesta, nakupovalnih centrov, sistema. Živela sem v manjši kraški vasici, kjer daleč naokoli ni bilo nobene hiše. Mir, tišina sta bila nekaj vsakdanjega. Toda tega blaženega miru, ki je bil zunaj mene ni bilo v meni. Porajali so se mi razni dvomi, vprašanja, ki so se velikokrat pojavljali v mojih mislih. Počutila sem se kot, da se vrtim v začaranem krogu. Negativne misli kot so: kaj si bodo mislili drugi, nisem dovolj dobra, saj ne vem kaj bi sploh rada, kaj pa če…so velikokrat bile moja družba. Verjela sem tem mislim, dokler nisem spoznala, da misli lahko spremenim in začnem verjeti v to da zmorem, da si zaslužim, da mi to pripada.

Ko sem se začela soočati s svojimi dvomi, strahovi, prepričanji zaradi katerih sem bila nezadovoljna, sem znotraj sebe vedela, da se bom morala nekega dne usesti sama s seboj in prisluhniti svoji notranjosti.

Čas skrivanja in bežanja pred seboj se je počasi iztekal. Ta občutek ni najbolj prijeten, je kot balon, ki bo kmalu počil. Velikokrat sem se počutila napeta, v krču.

In prišel je dan, ko sem sedela na letalu, ki je letel proti Indiji.

Ko sem prispela v vročo deželo je bil to svet ravno nasprotje od moje majhne vasice

Priletela sem v Chenai, mesto hrupa, onesnaženega zraka, množice ljudi. Dobre dve uri od letališča in že sem bila v Aurovillu, kjer sem preživela nekaj tednov. Auroville ni ravno tipična Indija. Je prostor, kjer najdeš mir, zaradi veliko dreves dihaš boljši zrak. Počutila sem se kot doma, zadovoljna, da raziskujem novi svet, kulturo, ljudi in vse aktivnosti, ki jih Auroville ponuja. Po nekaj tednih sem se odločila, da se odpravim na pot in obiščem določene kraje. Sledili so 3 tedni potovanja. Vožnja z avtobusom, spanje v različnih hotelih, hostlih, odkrivanje svetih krajev, okušanje najrazličnejše hrane, barantanje z ljudmi. Bilo je pestro in na trenutke zelo naporno. Nisem bila vajena toliko aktivnosti, saj sem že dlje časa bivala odmaknjena od vsega.

Ko sem se po dobrih 3 tednih odkrivanja Indije vrnila nazaj v Auroville sem si najbolj želela, da najdem naslednje bivališče odmaknjeno od hrušča, čim bolj na samem. Zunanje hrupno dogajanje je iz mene izvabilo željo in potrebo, da se ustavim in umirim. Prišel je čas, da se pogovorim sama s seboj. Prišel je čas za novo soočanje.

Matrimandir me je poklical. Matrimandir (sanskrt za Materin tempelj) je zgradba duhovnega pomena za praktikante Integralne joge, v središču Aurovilla, ki sta jo ustanovila tako imenovana The Mother in Šri Aurobindo. Imenuje se duša mesta in leži v velikem odprtem prostoru, imenovanem Mir. Je v obliki velike krogle, obdane z dvanajstimi cvetnimi listi. Geodetska kupola je prekrita z zlatimi diski in odbija sončno svetlobo, kar daje strukturi značilni sijaj. Znotraj osrednje kupole je dvorana za meditacijo, znana kot notranja komora – v njej je največji optično dovršen stekleni globus na svetu. Matrimandir in njegovi okoliški vrtovi v osrednjem območju miru so odprti za javnost po dogovoru.

Hrupna Indija mi je dala priložnost, me spodbudila, da sebi rečem da. Si vzamem čas zase in začnem sedeti sama s seboj, začnem meditirati. Nikoli ne bom pozabila prvega celotnega procesa meditacije v Matrimandirju. Pot do velike okrogle zlate stavbe, meditacijske hale, je potekala mimo barvitih in bogatih vrtov, spiralna hoja po belih mehkih oblazinjenih tleh v notranjosti stavbe, vstop v mogočno tiho meditacijsko halo. Kako blagodejna je bila tišina, po vseh dnevih, tednih glasne Indije.  Izkušnjo katero bom nekega dne ponovila.

V snežno belem prostoru, brez hrupa in zunanjih motilcev sem se usedla na svojo meditacijsko blazino

Meditacija je trajala 30 min. 30 min sedenja sama s seboj, z najrazličnejšimi mislimi, ki so prihajale v polje zavedanja. Čas je tik takal in telo se je začelo oglašati. Telo bi se najraje premaknilo. Rahla bolečina se je zasidrala med lopatice, noge.

Po 30 minutah meditacije sem iz prostora odšla bolj umirjena in sproščena, čeprav je bilo od toliko sedenja moje telo že trdo. Odločila sem se, da bom meditacijsko halo obiskala vsak dan. Tako sem domov iz Indije poleg veliko zanimivih predmetov prinesla tudi željo po redni meditaciji.

Pridejo obdobja, ko nanjo malo pozabim a kmalu se spomnim, da je to praksa, ki me umiri in preko katere se povežem s svojo notranjo močjo, notranjim smehljajem, ki prihaja iz srca. Med meditacijo se veliko težav in skrbi razblini, niso več tako pomembne, nastane praznina, prostor v katerega povabim radost in zavedanje, da je vse ok. Da sem varna, da je zame in druge poskrbljeno.

Ker si želim, da tudi ti spoznaš dobrobiti meditacije s teboj delim nekaj besed na to temo

Ko začneš vaditi opazovanje uma, je normalno, da se misli porajajo vsakih nekaj sekund. Naši možgani so ustvarjeni za razmišljanje. Zavedaj se, da se je ta miselna aktivnost s pogojevanjem razvijala več let, in potrebno bo kar nekaj časa, da izzveni, se um umiri. Sprejmi svoj um in ne bori se z njim. Bodi potrpežljiv/a in ne obupaj.

Ko boš začel/a meditirati, naj te misli, ki se bodo brez dvoma pojavljale in morda boleče telo, ne odvrnejo, da nadaljuješ. To je čisto normalen proces, skozi katerega gremo vsi. Z redno prakso meditacije se bo um postopoma navadil upočasniti. Veliko ljudi med meditacijo prehitro obupa, ko ugotovijo, da to ni bližnjica do rešitve. Potreben je čas in povabim te, da si ga vzameš.

Vzemi meditacijo kot vajo, brez posebnega pričakovanja ali cilja. Tvoj namen meditiranja naj bo zavedanje delovanja uma, opazovanje lastnih misli in preprosta vaja prisotnosti. Misli bodo prihajale in odhajale. Tako deluje človeški um.

Naučil/a se boš ločiti med uporabnimi mislimi in nepotrebnimi. Večino časa si živel/a ujeta v svoji glavi, na avtopilotu, ne da bi se zavedal/a svojih misli, dejanj. Tako aktiven um je zmanjševal tvojo osredotočenost in posledično velikokrat izčrpal telo. Meditacija naj postane tvoja prijetna spremljevalka, tvoje sidrišče, ne samo v času meditacije, temveč jo vnesi v vsakdan. Vnesi meditacijske kvalitete v tvoja vsakodnevna opravila.

Meditacija je pomagala že ogromnemu številu ljudi po celem svetu. Z redno meditacijo sem začela drugače razmišljati, delovati bolj v skladu s svojimi potrebami, svojo resnico. Odnosi so se izboljšali, postala sem prijaznejša in bolj razumevajoča do svojega telesa, sebe in drugih.

Danes sem hvaležna za življenje, ki mi je bilo dano, zahvala tudi meditaciji.

Ker je moje poslanstvo, da širim zavedanje tudi o dobrobiti meditacije sem zate posnela 7 meditacij za občutek varnosti in večji notranji mir. 7 različnih meditacij, ki jih izvajaš v sedečem ali ležečem položaju. Izbereš tebi primerno glede na tvoje trenutno stanje, potrebe. Do 7 meditacij dostopaš TUKAJ