Splošno

VEČ O STRESU

24 avgusta, 2021

Stres je stanje duševnega in telesnega neravnovesja, ki se pri vsakemu posamezniku odraža na individualen način. To kar za nekoga predstavlja velik stres, je za drugo osebo le lažji izziv.

Različni zunanji in notranji pritiski so normalni del našega vsakdanjika a težava nastane, ko smo dlje časa izpostavljeni stresu.

Stres ponavadi doživljamo zaradi neposredne fizične ali psihične ogroženosti, ko se soočimo z nečem novim, neznanim, ko imamo premalo časa za reagiranje, zaradi pomanjkanja samozavesti oziroma drugim ˝nezdravih˝ osebih prepričanj.

Ob stresnih situacijah naše telo proizvaja stresne hormone (zlasti nadledvična žleza). Najbolj problematičen stersni hormon je KORTIZOL. Naloge tega hormona je povečanje krvnega pritiska in krvnega sladkorja. Njegovo delovanje je v jutranjem času v maksimumu in se skozi dan zmanjšuje, upada. Pripravi nas, da zjutraj vstopimo v dan. Zaradi neprimernega načina življenja: povečana uporaba kave, alkohola, cigaret, nezdrave prehranjevalne navade, neprimerni odnosi, premalo gibanja, nezmožnost soočanja z življenjskimi izzzivi povzročajo, pa stopnja kortizola ostaja povišana skozi celoten dan, kar nam dolgoročno povzroča škodo na različnih fizioloških podsistemih (prebavni sistem, srčni, živčni, dihalni, hormonski, reprodukcijski).

Poznamo dve vrsti stresa:

  • Pozitivni stres – EUSTRES

Do določene mere stres pozitivno vpliva na telo in um. Tovrsten stres, kot ga doživljamo ob poroki, prvi službi, zmenku, tekmi lahko zelo pozitivno in motivacijsko vpliva na nas. Stres nas požene naprej, da zastavljeno idejo realiziramo in opravimo po svojih najboljših močeh.

  • Zdravstveno nevaren pa je negativni stres – DISTRES. Prekomereno intenziven in dolgotrajni stres.

Ko smo konstantno aktivni, brez premora in počitka, izpostavljeni nezdravemu okolju, odnosom je naše telo pod stresom in se tako zmanjša njegova odpornost ter se poveča ranljivost, bolj smo dovzetni do poškodb, vnetij. Nekaj kar smo pred časom popolnoma normalno doživljali nam zdaj predstavlja velik stres, naš imunski sistem trpi.

Negativni stres je odvisen od našega osebnega pogleda in zaznave določenega dogodka (tako imenovanega stresorja). Vsako telo na svoj način prenaša stres. Nekdo z minimalnimi posledicami, nekdo pa z večjimi negativnimi posledicami.

Dolgotrajni negativni stres pogosto vodi v razvoj psiho-fizičnih bolezni, izgorelost. Izgorelost je rezultat kroničnega soočanja z različnimi stresorji, je posledica nezdravega odzivanja na stresne situacije.

 

Psihološki simptomi stresa:

  • Tesnobni občutki, panika
  • Izguba življenjskega smisla
  • Hitra jeza in razdraženost
  • Pomanjkanje motivacije
  • Nemotiviranost za opravljanje vsakdanjih opravil
  • Občutek odtujenosti
  • Depresija
  • Žalost
  • Prekomerno čustveno nihanje

Simptomi stresa, ki dolgoročno povzročajo:

  • Hitro in plitko dihanje
  • Povečan srčni utrip in krvni prisk
  • Težave z ožiljem
  • Napetost v glavi, tenziski glavobol
  • Razpršenost misli
  • Zakrčenost mišic
  • Hormonsko neravnovesje
  • Povečano potenje
  • Težave s prebavo in želodcem
  • Neravnovesje v živčnem sistemu
  • Slabše delovanje linfnega sistema
  • Stiskanje v predelu srca
  • Tesnobo in anksioznost
  • Težave s kožo
  • Motnje spanja
  • Slabo koncentracijo in fokus
  • Motnje libida
  • Pomanjkanje motivacije in veselja do življenja
  • Razdražljivost, žalost, depresija

Na stres se lahko odzovemo na dva načina:

  • Nezdrava reakcija na stres (vloga žrtve, občutek manjvrenosti, mezmožnosti odločanja, pasivnost).
  • Zdrava, zavestna reakcija na stres

Zelo pomembno je, da prepoznamo kdaj smo pod stresom in kaj nas v prekomerni stres spravlja. Če želimo nekaj spremeniti moramo to najprej opaziti in če drvimo, hitimo velikokrat to ne zaznamo. Ne zaznamo svojega trenutnega notranjega stanja, svojih potreb. Šele ko se malenkost umirimo, upočasnimo se lahko odzovemo, delujemo na primernejši način. Ta ˝pavza˝je kot samorefleksija.

Ko se upočasnimo opazimo svojo navado, misel, fizično telo in če je v njem prisotna napetost, bolečina ali neprijetnost imamo priložnost narediti naslednji korak. Se vprašati: Kaj lahko naredimo, da bo drugače, da bo prijetnejše, lahkotnejše, manj stresno?

 

Stresni in sprostilni odziv

Avtonimni živčni sistem je sestavljen iz simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Opisala ju bom preko dveh tako imenovanih programov:

Preživetveni program, ki je povezan s simatičnim živčnim sistemom:

V preživetvenem programu smo, ko se ne počutimo varno, ko se počutimo ogroženo in je prisotna fizična, energetska ali mentalna bolečina oziroma neprijetnost. Bolečinam, neprijetnost je znak, da smo ogroženi. V preživetvenem programu smo tudi, ko smo dolgoročno, brez prestanka aktivni.

Varni program, ki je povezan s parasimpatičnim živčnim sistemom:

V varnem programu smo, ko se počutimo prijetno, sproščeno, varno, čutimo ravnovesje, jasnost, ko najdeni rešitev, delujejo pozitivna čustva, tu je doma modrost. To je prostor kreacije in ustvarjalne energije.

V varnem programu smo tudi, če še ne vidimo in ne živimo svojih potencialov, ampak smo s tem pomirjeni. Zaupamo in delujemo naprej.

 

Kaj lahko naredite, da se lažje soočate s stresom?

  • Spoznajte vaše stresorje, kaj vas spravlja pod stres, da boste vedeli katero je vaše primerno podporno okolje v skladu z vašimi potrebami in vrednotami.
  • Prevzemite odgovornost za svoje življenje.
  • Naučite se jasno, iskreno in sočutno komunicirati.
  • Raziskujte delovanje moške in ženske narave, odnose.
  • Naučite se primerno času, okolju odzivati v medsebojnimi odnosih.
  • Na izzive začnite gledati, kot na dobronamerne življenjske lekcije.
  • Usmerite se k rešitvam.
  • Razvijajte sposobnost reči da oziroma ne.
  • Bodite dobronamerni v dejanjih.
  • Naučite se sprejemati in dajati brez pričakovanj.
  • Naučite se usmerjati svoj čas, organizirajte si svoj dan.
  • Spremenite, kar lahko in sprejmite česar ne morete spremeniti.
  • Družite se z prijetnimi ljudmi, kjer poteka medsebojna izmenjava.
  • Vzemite si dovolj časa zase, za svoje hodije, zabavo in tudi počitek.
  • Raziskujte svoje potenciale in jih za-živite.
  • Bodite pozitivno, konstruktivno usmerjeni.
  • Poskrbite za dovolj spanca (spanje med 21 in 4 uro najbolj spočije in regenerira telo). Spanec je najboljše superživilo.
  • Imejte svoje dnevne rutine (spanje, zgodnje ustajanje, čas prehranjevanja, počitka, delovanja, molitev, lastna praksa), ki jih opravljate zavestno, čuječe in koliko lahko umirjeno.
  • Uživajte uravnovešeno, svoji konstituciji primerno hrano. Uporabljajmo primerna zališča
  • Poskrbite za hidracijo. Uživajte dovoljšnjo količino vode (pijte mlačno in ne morzlo vodo).
  • Poskrbite za vsakodnevno varno in vam prilagojeno gibanje kot je joga, sprehodi v naravo… Pomembno je, da izbirate vadbo, ki vam nudi ravnovesje med močjo, stabilnostjo in gibljivostjo, prožnostjo.
  • Najdite sebi primerne dejavnosti, ki vas sproščajo in to izvajajte vsakodnevno pa tudi, če samo za 5 ali 10 min. Rezultate in spremembne prinaša ravno redno, vsakodnevno izvajanje za vas primernih praks (raje 7 dni po 10 min kot 1 dan 2 uri).
  • Bodite hvaležni (pisanje dnevnika hvaležnosti).
  • Vsakodnevno preživite nekaj časa sami v naravi.
  • Dvigujte toleranco (odpornost)  na stres s tem, ko počnemo v življenju to, kar nas veseli in izpolnjuje, prinaša notranji mir.
  • Izogibajte se prekomernemu gledanju televizije, računalnika, telefona.
  • Izogibajte se obrekovanju in raznim tračem.
  • Raziskujte znanje za življenje (modrosti).

Nadaljujeva s poglobljenim seminarjem, kjer bova z vami delila dodatne praktične nasvete, vaje in tehnike, kako v času zime okrepiti imunski sistem. (več …)

Sledi ritmu narave, pomlad je najprimernejši čas za detox-razstrupljanje telesa. Celodnevna delavnica, 30. marca, na Krasu. (več …)

Prvi tovrstni dogodek na obali za Ženske podjetnice in tiste ki to še postajajo. 23. marca v Kopru. (več …)

Optimalno dihanje je pot do zdravja. Regenerira, sprošča, sproži proces samozdravljenja.
Dobrodošel/la na dragoceno izkušnjo Joge Diha in Zvoka. Brezplačna predstavitev bo v petek, 23.11.2018.  (več …)

Z mesecem marcem vpisujemo v novi semester Celostne joge in drugih vadb. Dobrodošli na BREZPLAČNE DNEVE ODPRTIH VRAT. (več …)

Vabimo vas, da se nam pridružite na predstavitveni vadbi Iyengar joge, ki bo v petek 27.12. od 18:00 do 20:00 ure v DIH center prisotnosti.

(več …)

DIH in GIB. Vabljeni v nedeljo 22.01. ob 10:00 uri. Raziskovali, gibali in čutili bomo do 16:00 ure.

(več …)

Drage ženske, zaradi zanimanja bomo ponovile 1.Ženski Ritual.
Center ženskosti: prsni koš, prsa, srce-srčnost
V krogu se srečamo v petek 20.01. od 18:00 do 20:00 ure.

(več …)

Vabljeni na drugo predavanje na temo: Kako si na naraven način pomagamo v zimskem času. Domača lekarna z Eteričnimi olj doTERRA. Torek 10.01. ob 17:00 uri.

(več …)