Redva vadba joge izboljša zdravje, vodi v večji notranji mir in zadovoljstvo.
(več …)

Po letu online vadb je več kot odlična priložnost, da se srečamo v živo.

(več …)

Stres je stanje duševnega in telesnega neravnovesja, ki se pri vsakemu posamezniku odraža na individualen način. To kar za nekoga predstavlja velik stres, je za drugo osebo le lažji izziv.

Različni zunanji in notranji pritiski so normalni del našega vsakdanjika a težava nastane, ko smo dlje časa izpostavljeni stresu.

Stres ponavadi doživljamo zaradi neposredne fizične ali psihične ogroženosti, ko se soočimo z nečem novim, neznanim, ko imamo premalo časa za reagiranje, zaradi pomanjkanja samozavesti oziroma drugim ˝nezdravih˝ osebih prepričanj.

Ob stresnih situacijah naše telo proizvaja stresne hormone (zlasti nadledvična žleza). Najbolj problematičen stersni hormon je KORTIZOL. Naloge tega hormona je povečanje krvnega pritiska in krvnega sladkorja. Njegovo delovanje je v jutranjem času v maksimumu in se skozi dan zmanjšuje, upada. Pripravi nas, da zjutraj vstopimo v dan. Zaradi neprimernega načina življenja: povečana uporaba kave, alkohola, cigaret, nezdrave prehranjevalne navade, neprimerni odnosi, premalo gibanja, nezmožnost soočanja z življenjskimi izzzivi povzročajo, pa stopnja kortizola ostaja povišana skozi celoten dan, kar nam dolgoročno povzroča škodo na različnih fizioloških podsistemih (prebavni sistem, srčni, živčni, dihalni, hormonski, reprodukcijski).

Poznamo dve vrsti stresa:

• Pozitivni stres – EUSTRES

Do določene mere stres pozitivno vpliva na telo in um. Tovrsten stres, kot ga doživljamo ob poroki, prvi službi, zmenku, tekmi lahko zelo pozitivno in motivacijsko vpliva na nas. Stres nas požene naprej, da zastavljeno idejo realiziramo in opravimo po svojih najboljših močeh.

• Zdravstveno nevaren pa je negativni stres – DISTRES. Prekomereno intenziven in dolgotrajni stres.

Ko smo konstantno aktivni, brez premora in počitka, izpostavljeni nezdravemu okolju, odnosom je naše telo pod stresom in se tako zmanjša njegova odpornost ter se poveča ranljivost, bolj smo dovzetni do poškodb, vnetij. Nekaj kar smo pred časom popolnoma normalno doživljali nam zdaj predstavlja velik stres, naš imunski sistem trpi.

Negativni stres je odvisen od našega osebnega pogleda in zaznave določenega dogodka (tako imenovanega stresorja). Vsako telo na svoj način prenaša stres. Nekdo z minimalnimi posledicami, nekdo pa z večjimi negativnimi posledicami.

Dolgotrajni negativni stres pogosto vodi v razvoj psiho-fizičnih bolezni, izgorelost. Izgorelost je rezultat kroničnega soočanja z različnimi stresorji, je posledica nezdravega odzivanja na stresne situacije.

Psihološki simptomi stresa:

• Tesnobni občutki, panika
• Izguba življenjskega smisla
• Hitra jeza in razdraženost
• Pomanjkanje motivacije
• Nemotiviranost za opravljanje vsakdanjih opravil
• Občutek odtujenosti
• Depresija
• Žalost
• Prekomerno čustveno nihanje

Simptomi stresa, ki dolgoročno povzročajo:

• Hitro in plitko dihanje
• Povečan srčni utrip in krvni prisk
• Težave z ožiljem
• Napetost v glavi, tenziski glavobol
• Razpršenost misli
• Zakrčenost mišic
• Hormonsko neravnovesje
• Povečano potenje
• Težave s prebavo in želodcem
• Neravnovesje v živčnem sistemu
• Slabše delovanje linfnega sistema
• Stiskanje v predelu srca
• Tesnobo in anksioznost
• Težave s kožo
• Motnje spanja
• Slabo koncentracijo in fokus
• Motnje libida
• Pomanjkanje motivacije in veselja do življenja
• Razdražljivost, žalost, depresija

Na stres se lahko odzovemo na dva načina:

• Nezdrava reakcija na stres (vloga žrtve, občutek manjvrenosti, mezmožnosti odločanja, pasivnost).
• Zdrava, zavestna reakcija na stres

Zelo pomembno je, da prepoznamo kdaj smo pod stresom in kaj nas v prekomerni stres spravlja. Če želimo nekaj spremeniti moramo to najprej opaziti in če drvimo, hitimo velikokrat to ne zaznamo. Ne zaznamo svojega trenutnega notranjega stanja, svojih potreb. Šele ko se malenkost umirimo, upočasnimo se lahko odzovemo, delujemo na primernejši način. Ta ˝pavza˝je kot samorefleksija.

Ko se upočasnimo opazimo svojo navado, misel, fizično telo in če je v njem prisotna napetost, bolečina ali neprijetnost imamo priložnost narediti naslednji korak. Se vprašati: Kaj lahko naredimo, da bo drugače, da bo prijetnejše, lahkotnejše, manj stresno?

Stresni in sprostilni odziv

Avtonimni živčni sistem je sestavljen iz simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Opisala ju bom preko dveh tako imenovanih programov:

– Preživetveni program, ki je povezan s simatičnim živčnim sistemom:

V preživetvenem programu smo, ko se ne počutimo varno, ko se počutimo ogroženo in je prisotna fizična, energetska ali mentalna bolečina oziroma neprijetnost. Bolečinam, neprijetnost je znak, da smo ogroženi. V preživetvenem programu smo tudi, ko smo dolgoročno, brez prestanka aktivni.

– Varni program, ki je povezan s parasimpatičnim živčnim sistemom:

V varnem programu smo, ko se počutimo prijetno, sproščeno, varno, čutimo ravnovesje, jasnost, ko najdeni rešitev, delujejo pozitivna čustva, tu je doma modrost. To je prostor kreacije in ustvarjalne energije.

V varnem programu smo tudi, če še ne vidimo in ne živimo svojih potencialov, ampak smo s tem pomirjeni. Zaupamo in delujemo naprej.

Kaj lahko naredite, da se lažje soočate s stresom?

• Spoznajte vaše stresorje, kaj vas spravlja pod stres, da boste vedeli katero je vaše primerno podporno okolje v skladu z vašimi potrebami in vrednotami.
• Prevzemite odgovornost za svoje življenje.
• Naučite se jasno, iskreno in sočutno komunicirati.
• Raziskujte delovanje moške in ženske narave, odnose.
• Naučite se primerno času, okolju odzivati v medsebojnimi odnosih.
• Na izzive začnite gledati, kot na dobronamerne življenjske lekcije.
• Usmerite se k rešitvam.
• Razvijajte sposobnost reči da oziroma ne.
• Bodite dobronamerni v dejanjih.
• Naučite se sprejemati in dajati brez pričakovanj.
• Naučite se usmerjati svoj čas, organizirajte si svoj dan.
• Spremenite, kar lahko in sprejmite česar ne morete spremeniti.
• Družite se z prijetnimi ljudmi, kjer poteka medsebojna izmenjava.
• Vzemite si dovolj časa zase, za svoje hodije, zabavo in tudi počitek.
• Raziskujte svoje potenciale in jih za-živite.
• Bodite pozitivno, konstruktivno usmerjeni.
• Poskrbite za dovolj spanca (spanje med 21 in 4 uro najbolj spočije in regenerira telo). Spanec je najboljše superživilo.
• Imejte svoje dnevne rutine (spanje, zgodnje ustajanje, čas prehranjevanja, počitka, delovanja, molitev, lastna praksa), ki jih opravljate zavestno, čuječe in koliko lahko umirjeno.
• Uživajte uravnovešeno, svoji konstituciji primerno hrano. Uporabljajmo primerna zališča
• Poskrbite za hidracijo. Uživajte dovoljšnjo količino vode (pijte mlačno in ne morzlo vodo).
• Poskrbite za vsakodnevno varno in vam prilagojeno gibanje kot je joga, sprehodi v naravo… Pomembno je, da izbirate vadbo, ki vam nudi ravnovesje med močjo, stabilnostjo in gibljivostjo, prožnostjo.
• Najdite sebi primerne dejavnosti, ki vas sproščajo in to izvajajte vsakodnevno pa tudi, če samo za 5 ali 10 min. Rezultate in spremembne prinaša ravno redno, vsakodnevno izvajanje za vas primernih praks (raje 7 dni po 10 min kot 1 dan 2 uri).
• Bodite hvaležni (pisanje dnevnika hvaležnosti).
• Vsakodnevno preživite nekaj časa sami v naravi.
• Dvigujte toleranco (odpornost)  na stres s tem, ko počnemo v življenju to, kar nas veseli in izpolnjuje, prinaša notranji mir.
• Izogibajte se prekomernemu gledanju televizije, računalnika, telefona.
• Izogibajte se obrekovanju in raznim tračem.
• Raziskujte znanje za življenje (modrosti).

moja slika, naslov, gumb – želim se pridružiti

Kdaj, če ne zdaj? Vzemi si čas zase.

Velikokrat te življenje stisne v kot, zunanji dejavniki ti to sporočijo v obliki bolezni, stresa v službi ali odpovedi, konfliktnih medsebojnih odnosih, bolečine ali lastnega nezadovoljstva, jeze, žalosti, strahu. Znajdeš se na točki, kjer imaš dve možnost: ali začneš spreminjati sebe ali greš še globje v nezadovoljstvo in za svojo nesrečo kriviš druge.

Tukaj si, da te naučim, kako se soočati s stresom, kako sprejeti odgovornost za svoje življenje in tako začeti korakati po poti zdravja, zadovoljstva in lastne resnice.

POUDARI Program je bil ustvarjen zate, ki želiš najti rešitev za življenje z manj stresa. Želiš živeti svoje življenje ustvarjalno, srečno, vitalno in umirjeno.

Novi znanstveni dokazi kažejo, da smo zmožni v veliki meri nadzorovati stres, misli in čustva bolj, kot smo mislili. Smo kot računalnik, ki potrebuje novi disk. Skozi 10 tedenski program boš vase naložila nove informacije, znanja in tehnike, ki te bodo vodili v nove uvide o sebi, boljše zdravje in večji notranji mir.

POUDARI Stresa ne moremo izničiti lahko pa ga obvladamo. Obvladovanje stresa pa je veščina, ki jo je potrebno trenirati. 

Zelo pomembno je, da prepoznaš kdaj si pod stresom in kaj nas v prekomerni stres spravlja. Če želiš nekaj spremeniti moraš to najprej opaziti in če drviš, hitiš velikokrat to ne zaznaš. Ne zaznaš svojega trenutnega notranjega psiho-fizičnega stanja, svojih potreb. Šele ko se umirimo, upočasnimo se lahko odzovemo, delujemo na primernejši način. 

V sodobnem času se stresu ne moremo popolnoma izogniti. Imamo pa vpliv na to, da se mu v manjši meri izpostavljamo in ga, če se nakopiči, pravočasno sprostimo.

gumb- PREBERI VEČ KAKO STRES UPLIVA NA PSIHO-FIZIČNO TELO dodaj link

naslov: S PODPORO JE LAŽJE

Sama vem, kako pomembno je imeti ob prvih korakih, poleg sebe osebo, ki je že šla skozi ta proces. Ki te razume, spodbuja in podpira. Moja naloga je, da ustvarim zate varen in spoštljiv prostor, kjer se bo tvoja notranjost lahko izrazila, da boš lahko pridobila:

Zmožni smo izjemnih stvari. Začnimo v to verjeti. Delujmo v skladu z našimi potrebami in vrednotami. Naj bo naše življenje plemenito.