Je tvoje življenje eno samo hitenje? Se skozi dan tudi ustaviš, upočasniš?
Današnji način življenja je usmerjen k produktivnosti, aktivnosti, moči. Napredek tehnologije prinaša nove in nove informacije, ki krožijo zelo hitro. Iz dneva v dan nastajajo novi produkti, iznajdbe, ki nam lajšajo življenje, po drugi strani pa nas vodijo stran od stika s seboj.
Okolje v kateremu živimo: služba, informacije katere spremljamo, družba, odnosi, hiter tempo življenja vplivajo, na naše telo, živčni sistem, ki pa ni ustvarjen za toliko informacij, dogajanja, kar na dolgi rok lahko vodi v izčrpanost in nezadovoljstvo.
Preko lastne življenjske izkušnje in dela z ljudmi sem spoznala, da je za današnjega sodobnega človeka upočasnitev velik izziv. Pri svojem delu opažam, da je ljudem veliko lažje delati aktivne in dinamične vaje, kot pa počasnejše ali celo sedeti v tišini. Ko se upočasnimo ustvarimo pogoje, da se globje zaznavamo, čutimo in tako opazimo svoje fizično telo, misli in čustva, kar pa ni vedno prijetno, ker so del nas tudi razni strahovi, dvomi, nemir.
13 let nazaj, ko sem spoznala, da sem nezadovoljna, da ne živim iskreno, sem se odločila za spremembo. Preselila sem se bližje naravi stran od sistema, pustila službo in domači kraj. Sprememba načina bivanja, razmišljanja, delovanja me je počasi začela spreminjati. Spozala sem, da sem zelo aktivna in velikokrat nemirna oseba, zato sem v svoj vsakdan vključila prakse, ki so me upočasnile in dolgoročne tudi bolj umirile.
Joga, meditacija, somatika in druge podobne meditativne prakse ter različna znanja o življenju so postale moj način življenja. Na tej poti samoraziskovanja sem se začela zavestno opazovati. Opazovati svoje telo, dih. Telo, ki vedno govori resnico, samo prisluhniti mu moramo. Je krasno vedno spreminjajoče orodje, ki se odziva na naše misli in občutke.
Začela sem se zavedati napetosti v telesu. Bile so prisotne veliko let, a jih nisem zaznala, ker nisem bila v stiku s seboj.
Opazila sem, da stiskam čeljust, imam povzdignjena ramena, da velikokrat zaržujem dih, stiskam mišice medeničnega dna, da so moja stopala v nepravilni legi. Zakrčenost telesa in nepravilna uporaba telesa je bila posledica mojega negativnega odnosa do sebe, nadzora, strahu pred izražanjem, manjvrednost in še bi lahko naštevala.
Če želimo nekaj spremeniti moramo to najprej opaziti in če drvimo, hitimo velikokrat to ne zaznamo. Ne zaznamo svojega trenutnega notranjega stanja, svojih potreb in potreb soljudi. Šele ko se umirimo, upočasnimo se lahko bolje zaznvamo, prepoznamo. Opazimo svojo navado, misel, fizično telo in če je v njem prisotna napetost, bolečina ali neprijetnost imamo priložnost narediti naslednji korak. Se vprašati: Kaj lahko naredimo, da bo drugače, da bo prijetnejše, lahkotnejše?
Ko spoznavamo lastno naravo si lahko življenje prilagodimo sebi. Kot ženska danes vem, kako zelo pomembno je, da se znam po aktivnem delu znova in znova vračati v upočasnjeno, lahkotno stanje, da preklopim iz simpatičnega v parasimpatični živčni sistem, ki omogoča, da hormonski, prebani, krvni in vsi ostali sistemi v telesu delujejo optimalno in na tak način ohranjam zdravje, dobro počutje.
Ko smo konstantno aktivni, brez premora in počitka je naše telo pod stresom in se tako zmanjša njegova odpornost ter se poveča ranljivost, bolj smo dovzetni do poškodb, vnetij. Nekaj kar smo pred časom popolnoma normalno doživljali nam zdaj predstavlja velik stres, naš imunski sistem trpi. Stresa ne moremo izničiti lahko pa ga obvladamo. Obvladovanje stresa pa je veščina, ki jo je potrebno trenirati.
Poleg aktivnosti vnašajmo v življenje prakse, ki nas umirjajo, sporščajo, ki nas vodijo v spoznavanje lastnih potencialov.
Ko dana situacija od nas zahteva aktivnost in moč to uporabimo. Velikokrat pa ostajamo aktivni in napeti tudi takrat, ko situacija mine. Velikokrat hodimo prehitro, se v odnosih odzivamo prehitro, jemo prehitro … Zavedanje tega je ključnega pomena. Upočasnitev nam ponuja čas, ko se bolje in globlje zaznavamo, čutimo, slišimo. Tako imamo dve možnosti: delovati naprej po naučenem načinu, kot avtopilot ali spremeniti način delovanja, ki nam dolgoročno prinaša kvalitetnejše, polnejše, mirnejše in srečnejše življenje.
Dobro psiho-fizično počutje je rezultat optimalnega prepletanja med aktivnostjo in pasivnostjo-upočasnjenostjo. Vsi mi imamo možnost ustvariti ravnovesje med aktivnostjo, močjo, delovanjem ter pasivnostjo, lahkotnostjo, nedelovanjem. Če tega ravnovesja ne ohranjamo se pojavijo razne bolezni, bolečina, napetosti ter posledično nezadovoljstvo.
Poznamo različne prakse, za notranji mir in upočasnitev, ki nam poleg sprostitve uravnovešajo vse procese v telesu:
• Prilagojene dihalne prakse (nekaj jih bom naštela: optimolno dihanje z podaljšanjem izdiha, optimalno trebušno dihanje, izmenično dihanje, lunin dih, dihalna vaja, kjer pri izdihu uporabimo zvok s).
• Meditacija v sedečem položaju, meditacija v gibanju.
• Regenerativna joga, jin joga
• Somatika
• Tai chi in ostale sorodne upočasnjene gibalne prakse.
Pomembno je, da najdemo sebi primerno prakso in jo izvajamo redno. Saj bomo le tako prišli do spremembe, boljšega počutja in kvalitetnejšega življenja. Ko izvajamo prakso smo pri tem prisotni, čuječi. Vadimo radovedno, raziskovalno brez pričakovanja, z notranjim smehljajem.
S teboj delim video posnetek prakse, ki te bo upočasnila in umirila. Morda se to zgodi morda ne. Vsakič je malenkost drugače a z redno prakso pridemo, do željenega rezultata. Večjega miru in sreče.
Sproščenost je naše naravno stanje katerega skozi leta bolj in bolj kultivirajmo.